UPRAVNA DELITEV AVSTRALIJE
NOVI JUŽNI WALES
Je najstarejša država
Avstralije. Ponaša se s tem, da je nižavje ob obali Tihega oceana najpogosteje
naseljeno in industrijsko najbolj razvito. V mestih Newcastle in Wollongong,
ki ležita v bližini prestolnice te države, Sydneya, pridobijo
veliko premoga in izdelajo pomembne količine jekla.
Čudovite Modre gore za
Sydeyjem spadajo k Velikem razvodnemu gorovju. Na ogrskih planotah in zahodnih
pobočjih, kjer so pašniki, polja in gozdovi izvirata reki Darling in Murray,
ki tečeta proti notranjosti dežele. Reka Murray namaka Riverino, kmetijsko
območje, kjer pridelujejo žita in sadje.
V rudarskem mestu Broken
Hill, ki leži 1170 kilometrov zahodno od Sydneya, pridobijo
svinec, srebro in kositer.
Pristaniški most in
operna hiša v Sydneyu sta svetovno znana simbola avstralske
blaginje. Most so odprli leta 1932, skupna dolžina 1149 m. Po mestu so
speljani osempasovna cesta, dve železniški progi, pločnik za pešče, dve
železniški progi. Operno hišo so dokončali leta 1973, zasnoval jo je arhitekt
Ove Arup.
VIKTORIJA
V najmanjši avstralski
državi živi četrtina prebivalcev. Glavno mesto Melbourne je predvsem
industrijsko središče skupaj z Novim Južnem Walesom pa si deli bogato
poljedelsko in sadjarsko območje ob reki Murray, po kateri teče meja. Proti zahodu
se razteza Wimmera, svet prostranih njiv pšenice in pašnikov.
Jugovzhodna obala, ima
sicer še vedno pomembno vlogo v industriji mlečnih izdelkov in predelavi lesa,
je danes električna centrala Viktorije. Zaradi bogatih nahajališč rjavega
premoga in nafte ter zemeljskega plina v Bassovem prelivu, je postalo to
območje središče za proizvodnjo energije.
QUEENSLAND
Je dežela velikih
nasprotij. Na tropskem severu so z deževnim gozdom poraščene gore, močvirja z
mangrovami in lijakasta rečna ustja, v katerih prežijo na svoj plen krokodili.
V nižini ob obali, kjer živi največ prebivalcev Queenslanda, gojijo sladkorni
trst, tobak in pšenico. N planjavah v notranjosti domujejo ovce in govedo, v
rudarskih predelih pa pridobijo velike količine boksita, svinca, cinka, bakra in
srebra.
Queensland je vodilna
turistična dežela. Pred njeno obalo se razteza Veliki koralni greben,
kjer so čudoviti pogoji za potapljanje. Romantični otočki in obmorska letovišča
imajo vedno dovolj obiskovalcev. Med glavna mesta Queenslanda spadajo Rockhampton-živinorejsko
središče, Cairns in Townsille, izhodišči za
koralni greben, in legendarno rudarsko mesto Mount Lisa.
TASMANIJA
Otok Tasmanija je
zvezna država Avstralije. Njena površina je 68.332 km2. Na Tasmaniji
živi približno 484.700 ljudi. Glavno in največje mesto Tasmanije je Hobart.
Lega Tasmanije je 200 km južno od vzhodne strani (celine)Avstralije; ločuje ju
Basov preliv. Tasmanija se promovira kot država narave zahvaljujoč svoji čisti
in nepokvarjeni naravi saj 40% Tasmanije pokrivajo naravni rezervati,
nacionalni parki in področja svetovne dediščine.
ZAHODNA AVSTRALIJA
To je največja država Avstralije, obsega približno tretjino
vse avstralske celine. Velik del ozemlja zavzemajo Ravnina Nullarbor, Velika
Viktorijina puščava, Gibsonova puščava in Velika peščena puščava. Na
polpuščavskem območju se pase na milijone ovac in goveje živine. Pilbara na severozahodu
države je najbogatejše nahajališče železove rude v Avstraliji. Vzhodno od
Pertha leži eden največjih žitnih pasov, globje v notranjosti veliki rudniki
zlata in niklja Kalgoorline in Kambalda.
