VELIKI KORALNI GREBEN

ODKRITJE

Veliki koralni greben je sijajni dragulj azurne, indigo, safirne in najčistejše bele barve in je ena največjih stvaritev na Zemlji. Danes vemo, da je dobro opazen celo z Meseca. Zanimivo pa je, da so ga Evropejci odkrili in opisali šele v 17. stoletju. Bili so seveda večinoma pomorščaki, ki jih je zanimalo vse kaj drugega kot naravne lepote.

Leta 1606 ga je videl Španec Luis Vaez de Torres, ko ga je vihar pognal okoli polotoka na severu Queenslanda in skozi preliv, ki se zdaj imenuje po njem. Videl ga je kapitan Cook, saj je bila njegova ladja Endeavour leta 1770 ujeta in hudo poškodovana med zunanjim grebenom in kopnino. In tudi kapitan Bligh, ki je leta 1789 pripeljal s čolnom svoje zveste in sestradane privržence z ladje Bounty skozi peneče valove v mirne vode onkraj grebena.

Joseph Banks, botanik na Endeavourju, je bil nad grebenom navdušen. V njegovih zapiskih lahko preberemo: »Greben, kakršnega smo pravkar prepluli, je nekaj, kar je v Evropi komajda znano in ne obstaja nikjer drugje kot v tem morju. Je zid koralnih skal, ki se strmo dvigajo iz morja …« Čeprav živijo korale v vsakem plitvem, osončenem in toplem morju, je Banks upravičeno razglašal enkratnost Velikega koralnega grebena.

LEGA

Skoraj 2000 kilometrov dolgi Veliki koralni greben se razteza pred avstralsko vzhodno obalo. Obsega območje, ki je veliko kot Velika Britanija, sestavlja pa ga približno 3000 posameznih, raztresenih koralnih čeri, ki se ob oseki spremenijo v prave otoke.

Razprostira se v zahodnem delu toplega Koralnega morja, vzdolž severovzhodne obale Avstralije, od izliva reke Fyn na jugu Nove Gvineje do južnega povratnika. Med grebenom in celino so od 30 do 140 kilometrov široke lagune. Je najdaljši koralni greben na svetu.

Tako kot vse druge koralne grebene so ga zgradila živa bitja - korale. Vsaka posamezna korala, znana tudi pod imenom polip, je podobna anemoni. Polipi imajo apnenčaste skelete, ki jih povezujejo živa vlakna, tako da lahko nastane tako imenovana živalska kolonija. Polipi brstijo in se delijo, tako da se kolonija širi navzgor in navzdol. Vendar živi samo zunanja plast koral, globlje plasti sestavljajo apnenčasti preostanki prejšnjih generacij. Polipi v Velikem koralnem grebenu so 40 metrov debelo apnenčasto plast med morskima dnom in gladino zgradili v komaj 10.000 letih.

Zoologi so v koralnih grebenih našteli več tisoč živalskih vrst. Med vsemi ekosistemi na Zemlji jih živi več le v tropskih deževnih gozdovih. Toda medtem ko v njih prevladujejo drevesa, je prevladujoča življenjska oblika koralnih grebenov žival, polip. Celo rastlinam podobni organizmi, kakršna je valujoča mehka korala, so v resnici živali. Med koralami živi vrsta drugih živali: spužve, morske zvezde, vetrnice, raki ter okoli 1.500 vrst rib in 4.000 vrst mehkužcev.

V zadnjih desetletjih so veliki koralni greben napadle strupene morske zvezde, znane pod imenom trnove krone. Zvezde posesajo polipe iz njihovih ogrodij in pustijo samo apnenec. Nekateri strokovnjaki so zaradi tega zaskrbljeni, drugi pa menijo, da gre za povsem naraven pojav, ki se tokrat ne dogaja prvič; greben naj bi že v preteklosti doživel napade, a si je vselej opomogel. Takšni napadi naj bi celo povečevali raznolikost živalskega sveta v grebenu.

V Velikem koralnem grebenu je morski narodni park Green Island z akvarijem in muzejem, ki je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Avstraliji. Je del svetovne dediščine Unesca. Uprava parka je Veliki koralni greben zaradi varovanja razdelila na več območij: nekatera so popolnoma zavarovana, in razen za znanstvene namene, povsem nedostopna, nekatera so dovoljena le za turistične oglede, v nekaterih pa je dovoljen celo športni ribolov.

Razvoj turizma prinaša nove težave, med katerimi je tudi spuščanje odplak in smeti s turističnih ladij v morje. Odpadki povečujejo količino dušika v vodi, kar ugodno vpliva na rast in razvoj rastlin, ki dušijo korale. Še večje težave povzroča nenadzorovan komercialni ribolov domačih ribičev.

TURIZEM

Prečudoviti avstralski Veliki koralni greben letno obišče več kot 2 milijona ljudi. Navtični turizem na tem ogromnem področju je pomemben vir prihodkov za celotno avstralsko ekonomijo. V letu 2006 je na področju Velikega koralnega grebena storitve turistom ponujalo kar 820 turističnih agencij in 1500 najrazličnejših prevoznikov. Turistična ponudba je zelo bogata, saj omogoča po eni strani najem manjših plovil za samo nekaj potnikov po drugi strani pa križarjenje z velikimi katamarani, ki lahko prevažajo tudi do 400 ljudi naenkrat. Popotniki se lahko odločajo za enodnevne izlete ali večdnevna potovanja, polete s helikopterjem, potapljanja ali druge vodne športe.

V zadnjih letih množični obisk ljudi z vsega sveta domačini izkoriščajo tudi za širitev znanja o tem, kako moramo vsi skupaj skrbeti zato, da bomo lahko ohranili to veliko naravno bogastvo. Turistom je dostop do krhkih koral omogočen samo preko posebnih, na vodi plavajočih mostov, potapljanje je strogo nadzorovano, kakršnokoli poškodovanje in lomljenje koral pa strogo prepovedano. Vsi obiskovalci so dolžni poskrbeti tudi, da s svojimi športnimi aktivnostmi čim manj motijo normalno življenje živali, še zlasti ptic in želv.

KAJ GA OGROŽA

Nevarne morske zvezde

V zadnjih petindvajsetih letih so Veliki koralni greben napadle strupene morske zvezde, ki so znane pod imenom trnove krone. Te zvezde posesajo polipe iz njihovih ogrodij in pustijo samo apnenec. Biologi so vložili veliko časa in denarja, da bi nevarne plenilce uničili, toda zvezde se kljub vsem njihovim naporom še kar naprej razmnožujejo.

Pretiran razvoj turizma

Drugi problem je razvoj turizma, ki sicer prinaša denar, ampak tudi nove probleme, med katerimi je tudi spuščanje odplak in smeti iz turističnih ladij v morje. Odpadki namreč povečujejo količino dušika v vodi, kar ugodno vpliva na rast in razvoj rastlin, ki zadušijo korale. Še večje težave nastajajo zaradi nenadzorovanega ribolova domačih ribičev na območju koralnega grebena.

Globalno segrevanje

Veliki koralni greben naj bi do leta 2025 popolnoma izginil, če bo temperatura morja zaradi globalnega segrevanja še rasla, trdijo strokovnjaki z avstralskega inštituta za morske študije univerze Queensland. Ray Berkelmans, ki je vodil raziskavo, trdi, da korale nimajo mehanizma, ki bi jim omogočil, da se zaščitijo pred visokimi temperaturami, ki uničujejo hranljive snovi. "Zaradi temperatur, ki vsako poletje dosežejo kritično točko, bo iz leta v leto prihajalo do postopnega propadanja oziroma izginjanja koralnih območij. Grebeni ne bodo izginili, ampak bodo brez koral. Na njihovem mestu bodo zrasle druge, manj zanimive vrste morske flore in favne, kot so makro alge in določene vrste morske trave."

VAROVANJE

 Avstralska vlada je nedavno sprejela poseben zakon, s katerim naj bi zaščitili Veliki koralni greben pred uničevanjem. To je sedaj največje zaščiteno morsko območje na svetu. Kar dobra tretjina grebena je zaščitena in na njej nista dovoljena ne ribolov ne turizem. Znanstveniki in okoljevarstveniki pa ob tem opozarjajo, da bi bilo treba za učinkovito zaščito zapreti vsaj polovico grebena.

Leta 1981 je bil Veliki koralni greben vpisan na seznam krajev  s svetovno dediščino. "Konvencija svetovne dediščine" je bila leta 1972 sprejeta na generalni konferenci UNESCA z namenom, da bi izbrali in na „seznam kulturne dediščine“ uvrstili tiste kulturne dediščine, ki imajo poseben pomen in vrednost za celotno človeštvo. Tako je UNESCO, ki je del Organizacije združenih narodov, v sodelovanju z vsemi narodi sveta želel poskrbeti, da bi na našem planetu ohranili čim večji del stvaritev matere narave in človeškega dela.